EPIDEMIOLOŠKE IN KLINIČNE ZNAČILNOSTI BEHCETOVE BOLEZNI V SLOVENIJI
EPIDEMIOLOGICAL AND CLINICAL FEATURES OF BEHCET'S DISEASE IN SLOVENIA
Aleksandra Kraut
Očesna klinika, Klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
Namen. Prikazati značilnosti bolnikov z Behcetovo boleznijo in očesno prizadetostjo v Sloveniji.
Metode. Retospektivna analiza popisov in ambulantnih kartonov bolnikov, ki so se zdravili na Očesni kliniki zaradi očesne Behcetove bolezni v zadnjih 20 letih. Upoštevana so mednarodno sprejeta merila za diagnozo bolezni.
Rezultati. V opazovanem obdobju je 24 bolnikov potrebovalo hospitalno obravnavo zaradi očesne Behcetove bolezni: 15 je bilo moških, 9 žensk. Starost bolnikov ob sprejemu je bila v povprečju 35 let in se je gibala od 16 do 49 let. Klinično so vsi bolniki imeli obojestranski panuveitis z retinalnim vaskulitisom in retinitisom. Nosilcev HLA A5 (51) je 19 bolnikov, 3 so negativni, za 2 bolnika ni podatkov. Vsi bolniki so poleg lokalne prejemali sistemsko terapijo; kortikosteroide 24 bolnikov, ciklosporin 11, azatioprin 9, ciklofosfamid 3, klorambucil 1, kolhicin 1. Znatno izgubo vida (dojem neg do 0,2) smo ugotovili pri 20 očeh. Vzroki izgube vida so bili: atrofija papile in horioretine v 8 primerih, atrofija papile v 5 primerih, atrofija makule v 4 primerih, ftiza zrkla v 2 primerih in trajni odstop mrežnice v 1 primeru.
Zaključek. Behcetova bolezen z očesno prizadetostjo je težka in dolgotrajna bolezen, ki pogostokrat uniči vid. Pojavlja se tudi v Sloveniji, ne le v populacijah t. i. poti svile. Večjo incidenco lahko pričakujemo s povečanim demografskim gibanjem. Za ohranitev vida je pomembno zgodnje odkritje očesne prizadetosti in ustrezno zdravljenje, ki postaja tudi bolj učinkovito in ciljano.